Dr. Špela Šeme
|
Vsi, ki se soočajo z izgubo las, imajo končno tudi v Sloveniji svojo skupino za samopomoč. Tu se delijo informacije o najsodobnejših načinih za psihično in estetsko premoščanje travm, povezanih s tematiko, ter tkejo prijateljstva. Glede estetskega premoščanja zanimanje v skupini sproža novost, ki je v ZDA že izpodrinila neprijetno presajanje las in nepraktične lasulje. Imenuje se LASNI SISTEM®, primeren pa je celo za podvodne športe in borilne veščine.
Človek, ki se v Sloveniji ali bližnji okolici naše države sooča z izgubo las, se do nedavnega ni imel kam obrniti za nek skupek nasvetov in izkušenj iz prve roke, kako čim manj boleče to stanje doživljati in sprejeti. Po vzoru ameriških izredno uspešnih skupin za samopomoč pa je l. 2003 tudi pri nas začela delovati podobna skupina ljudi, ki so povezani z najsodobnejšimi spoznanji iz sveta psihološkega in estetskega premoščanja izgube las.
Pri prizadetosti zaradi izgube las, kot smo že omenili, pomaga največ zdrav humor in pozitiven odnos do življenja. A izgradnja trdne osebnosti pač zahteva nek čas, ki se močno skrajša ob stiku z ljudmi iz skupine za samopomoč.
Drug, tehten razlog za druženje s skupino je prednost človeka, ki je na tekočem z informacijami. Večina ljudi v Sloveniji, recimo, še ne ve, da obstaja izdelek za premoščanje izgube las, ki nam zmore povrniti kvaliteto življenja, kakršno smo imeli pred izgubo. Veliko ljudi si za premostitev omisli lasuljo, ki pa pomeni avtomatično nižjo kvaliteto življenja, saj je vroča, neudobna, koža ne diha, vrh vsega pa jo je težko stabilno pritrditi. To pomeni, da se ljudje, ki so že tako prizadeti zaradi izgube las, največkrat odrečejo še stvarem, ki so jih običajno najbolj razvedrile in sprostile, recimo športu: Odpade potapljanje, velikokrat plavanje, nogomet oziroma kakršnokoli poskakovanje, ravno tako vožnje z motorjem ali avtomobilom z odprto streho, surfanje ali savnanje.
Zgodbe ljudi iz skupine za samopomoč razkrivajo stiske, ki so tistemu z lasmi nepojmljive. Namesto da bi se veselili smučarskega izleta, se temu raje odpovedo ali pa se ga udeležijo z neprestanim strahom, kdaj jim bo kaj zletelo z glave oziroma kako bodo spali v gorski koči, ne da bi jih kdo zalotil pri prhanju ali spanju brez pokrivala. Da ne omenjamo stisk na delovnih mestih, še posebej, če so vezana na delo na terenu, torej na vetrovne in sončne dni. Pri prvih se običajno prizadeti bojijo, ker žive v napetosti, kdaj jim bo veter razkril kakšen rob lasulje ali jo celo premaknil, pri drugih pa je spet vročina neljub faktor, ki prispeva k neudobju. Kar predstavljajte si, da poleti hodite naokoli s pleteno kapo na glavi!
Srečanje Skupine za samopomoč bo zopet v knjižnici ZD Kranj, predvidoma enkrat konec septembra ali v oktobru 2010. Točen termin bo sporočen naknadno. Vabljeni!
|
